VRTEC MARKOVCI POJE...

Datum objave: 25.6.2019 18:07:05

VRTEC MARKOVCI POJE….

Za nami je še eno zelo uspešno šolsko leto, ki je obrodilo kar rekordno število mladih pevcev v zboru. Letos jih je bilo kar sedemdeset, kar pomeni, da so željo po petju v zboru izrazili skoraj vsi otroci, ki so imeli možnost prepevanja v zboru.

Zame petje ne more biti privilegij samo za tiste otroke, pri katerih so pevske sposobnosti boljše razvite. Velikokrat mi je kdo povedal, da je bil, kar se petje tiče, zatrt že v rani mladosti, ko ni mogel prepevati v zboru, ker ni bil »dovolj dober«. Sama spodbujam ravno obratno. Pri otrocih se lahko glasbeni posluh razvije samo, če je izpostavljen kvalitetnemu petju in to že od malih nog. In če žal te možnost nima v domačem okolju, je prav, da mu jo ponudi vrtec, ki je dolžan s strokovnim pristopom zagotavljati optimalen razvoj otrok.

Vsako leto se po uvajalnem septembru, kot ga imenujemo v vrtcu, odpravim v skupine, kjer so otroci stari od 4 do 6 let. Čeprav me otroci že v večini poznajo, se jim predstavim in povabim k interesni dejavnosti. Ker se zavedam, da so otroci predvsem izkustvena bitja, in da so besede veliko premalo, jih, preden se odločijo za sodelovanje, z dejavnostjo natančneje seznanim na prvi uri zborčka.

Zaradi velikega števila prijavljenih pevcev, je letošnja dejavnost potekala v štirih skupinah, in sicer enkrat na teden po približno eno šolsko uro. Naše ure pa so veliko več, kot samo petje. Vsaka ura je premišljeno načrtovana z namenom, da bo otrokom čimbolj zanimiva in da bo nadgradnja predhodne, kar se tiče razvijanja pevskih sposobnosti. Sestavljena je iz dveh delov. Iz ogrevanja in opevanja ter učenja nove pesmi in utrjevanja že znanih pesmi. V prvem delu si otroci preko igre najprej ogrejejo telo, ki je instrument pevca, sledijo vaje za pravilno pevsko držo, pa vaje za pravilni vdih in izdih, vaje za artikulacijo, razvijanje resonance, vaje za aktivizacijo prepone ter na koncu še vaje za razvijanje ritmičnega in melodičnega posluha. Drugi del je namenjen petju pesmi. Pesmi izberem že v začetku šolskega leta. Glavno merilo pri pesmi mi je, seveda polega primernega obsega, ritma, melodije, tempa, umetniške vrednosti, predvsem vsebina oz. besedilo. Nekako menim, da otroci lahko pesem res pripovedno zapojejo le, če doživijo vsebino in se z njo poistovetijo.

Letos je bilo doživetemu petju naših pevcev mogoče prisluhniti trikrat. Led s tako številčnim zborom smo prebili na začetku maja na prireditvi Zapojmo, zaplešimo all together. Skrb, kako na odru obvladati tako število mladih pevcev, je bila zaman, saj smo se odlično odrezali. Konec maja smo se ponovno predstavili na letnem koncertu šolskih zborov, kjer smo širši publiki pokazali, da ni skrbi za pevski rod. V začetku junija pa smo zapeli še na prireditvi Ciciban poje in pleše v Mariboru, kamor se žal nismo mogli odpraviti vsi, saj nas omejuje predvsem število pevcev pa tudi kvaliteta petja. Ponovno sem bila postavljena pred težko odločitev, koga izbrati. Na tem mestu bi se zahvali vam dragi starši za razumevanje ter otrokom, ki so odločitev, da ne grejo v Maribor brez težav sprejeli. Menim, da so bolj kot ta nastop, vredne vse tiste ure, ki jih je bil otrok deležen skozi leto.

Ves naš trud je bil tako poplačan z vašimi bučnimi aplavzi in vso podporo, ki nam jo namenjate naši dragi poslušalci. Seveda pa smo se tudi sami malo nagradili, ter se odpravili na zaključni izlet, ki je postal že naš tradicionalni. »Ju hu hu, mestni park na Ptuju, mi smo tu.«

Zaključila bom s stavkom ene od mojih mladih pevk, deklice Lane: Vzgojiteljica, jaz vsaki dan vadim pesmice, ker veš, vaja dela mojstra in mojster dela vajo.

Tako velika misel, za tako majhno deklico, pa vendar drži. Zato dragi moji pevci, ponosna sem na vas in hvala vam za ves vaš trud, saj brez njega ni bi bilo naših mojstrsko izpeljanih nastopov.

Vzgojiteljica Polonca Strelec Čuš